| Tekst: | Tinkara Kovac - Ne odhaja poletje
OB VECERIH SE VEDNO POTEGNE OD MORJA
IN JUGO
PREBIRA SREBRNE VALOVE.
LAHKO BI LOVILA OBRISE OBZORJA,
POSLUSALA PRVE VECERNE
GLASOVE.
SE VEDNO SO POLNE TERASE POLETJA,
KOZARCI SO POLNI HLADNE OMAME.
LJUBIMCI SE
ISCEJO TOPLA ZAVETJA,
LE TEBI NI VEC ZA POLETJE IN ZAME.
SAJ VES, DA NI RES.
NE
ODHAJA POLETJE.
SAJ VES, DA NI RES.
LAHKO, DA BOM SAMA PRESPALA NA PLAZI,
IN
ZBUJALA JUTRO KOT GLASNI GALEBI.
MORDA BOM KRICALA: NIKAR MI NE LAZI!
NA KONCU VERJEL BOS
SAMEMU SEBI.
SAJ VES, DA NI RES.
NE ODHAJA POLETJE.
SAJ VES, DA NI
RES.
ODHAJAJO TVOJE VELIKE OBLJUBE,
LAHKO, DA BEZIS, LAHKO JE IZDAJA.
POCASI
POZABLJAM TVOJE POLJUBE.
ODHAJAS LE TI, A POLETJE OSTAJA.
SAJ VES, DA NI RES.
NE
ODHAJA POLETJE.
SAJ VES, DA NI RES.
ODHAJAS IN BRISES ZA SABO VSE SLIKE.
LAHKO, DA
BEZIS, LAHKO JE IZDAJA.
POCASI POZABLJAM TVOJE DOTIKE.
ODHAJAS LE TI, A POLETJE
OSTAJA.
SAJ VES, DA NI RES.
NE ODHAJA POLETJE.
SAJ VES, DA NI RES.
CEZ
BIVJE DOMOV
|
